Spoštovani blogovci (bralci)!

V zadnjih dneh na BISOL-u sklepamo še nekatere prodajne pogodbe za fotonapetostne module za leto 2010 in se, tako kot je to sicer že običaj, srečujemo z raznimi pogledi, povezanimi s percepcijo slovenskih potrošnikov glede kakovosti in cenovne ustreznosti domačih blagovnih znamk in domačega slovenskega razvoja. Razmišljanja, ki jih imam, se, seveda, navezujejo na prodajno politiko in prav nedojemljivo se mi zdi, da smo kot potrošniki Slovenci prepričani, da že najbolj cenena azijska roba, ki je nekoliko dodelana, ali pa samo preprodana preko Nemčije, Avstrije ali denimo Italije, pomeni kakovost, ki jo je potrebno kupiti in preplačati.

Res je, da je potreben določen čas za pridobitev zaupanja kupcev in gradnjo blagovne znamke, ki nato omogočata neodvisen razvoj in nove možnosti tudi za potrošnike, a kje je pravzaprav razlog, da vse, kar je tuje, že avtomatsko pomeni tudi, da je boljše in mora biti zato dražje? Moj problem ni v tem, da nisem za konkurenco in prosti trg. Ravno nasprotno, sem velik zagovornik obojega. Težavo imam z miselno percepcijo tistih, ki se sprašujejo o slovenski blaginji, ob tem pa niti za trenutek ne pomislijo na to, kam nalagajo svoje premoženje. Če bomo Slovenci tudi v prihodnje imeli prepričanje, da je tuje boljše, ne da bi se pri tem ozirali na tehnološko dovršenost in kakovost, ki je nenazadnje dolgoročno najbolj dobičkonosna tudi za končne investitorje, potem bomo zmeraj živeli v prepričanju, da so za nas tuji trgi nedosegljivi, slovenska industrija pa se bo ukvarjala s podizvajalstvom, nizko dodano vrednostjo in neprimerno blaginjo. V izogib temu se je potrebno prepričati v tiste domače proizvode, ki so visokokakovostni in imajo visoko dodano vrednost, hkrati pa jim nuditi ustrezno priznanje, na osnovi katerega se bodo lahko preko ekonomije obsega dokazovali z investicijami v raziskave in razvoj, ki so blagodejne tudi za domače institucije znanja in širšo domačo družbo.

Potrebno je skleniti krog uspeha, ki bo lahko napajal samega sebe. Predpogoj pa je informiranost ter percepcija kakovosti in blaginje!